Folklorno društvo Lancova vas

Predstavitev folklornih kostumov

V letih 1991–1993 smo v Lancovi vasi s pomočjo dr. Marije Makarovič naredili raziskavo oblačilne kulture v Lancovi vasi in okolici (Dediščina Lancove vasi in okolice, izdano 2003). Na podlagi podatkov raziskave smo člani FD Lancova vas leta 1993 predstavili nedeljske – praznične noše Lancove vasi in okolice..

MOŠKE PRAŽNJE OBLEKE so bile narejene tako, kot je še danes v navadi, iz enobarvnega temnega, predvsem črnega, sivega pa tudi rjavega in modrega volnenega ali polvolnenega blaga. Na prelomu stoletja so bile v navadi tudi obleke iz temnega, na primer črnega blaga s svetlejšimi belimi progami ali črtami. Znana je tudi kombinacija progastih hlač ter enobarvnega telovnika in suknjiča.

Še iz srede 19. stoletja so ostali priljubljeni pisani, pa tudi enobarvni žametni telovniki zelene, črne, rjave in modre barve.Moška noša FD Lancova vas

Srajce so bile iz belega bombažnega platna s prsnim našitkom, narejenim iz belega ali barvnega črtastega bombažnega blaga.

Visoki čevlji so bili še pred drugo svetovno vojno pražnje in delovno obuvalo.

Klobuk z višjim oglavjem ter ožjimi ali širšimi krajci je sodil k delovni in pražnji obleki. Okrasni trakovi so bili v več barvah – črni, zeleni, sivi, rjavi. Tudi klobuki so v več barvah.

ŽENSKA OBLEKA je bila veliko bolj podvržena krojnim spremembam kot moška obleka. Že pred prvo svetovno vojno je bila pri mlajših nedeljsko oblečenih ženskah priljubljena kombinacija temno rjavega krila in bele bluze. Po prvi svetovni vojni so to kombinacijo osvojile tudi starejše ženske.

Dolgo, v drobne gube položeno krilo z životkom je izpodrinilo na pas krojeno krilo, ki je bilo še vedno dolgo skoraj do tal in v pasu nagubano. Spodnja četrtina krila je okrašena s svilenimi trakovi.

Spodnje krilo – untršnica je bilo krojeno na pas in v pasu drobno nabrano. Na spodnjem robu je imelo prišite bele, ročno izdelane čipke. Ženske so bela spodnja krila navadno škrobile – štirkale. Štirko so delale iz bele moke.

Značilnost našega območja so bile naprsne rute – sline, ki so bile narejene iz svetlikajoče se tanke niti in to iz več barv. Ženske so si slino čez prsi prekrižale in potem vogale zataknile za predpasnik.

Ženska noša FD Lancova vasPredpasnik na pas je bil obvezno dopolnilo delovni in pražnji obleki. Predpasnik je bil narejen iz dveh širin blaga. Pod pasom je drobno nabran. Nedeljski predpasnik starejših žensk je praviloma črn, iz svile ali bombaža, mlajše ženske so nosile pisane predpasnike. Ženske so jim rade dodajale v pasu na petljo zavezan črn svilen trak. Pred prvo svetovno vojno so se uveljavili k pražnji obleki ožji predpasniki na pas. Okrašeni so s čipkami in v pasu nabrani. Delovni predpasniki so bili iz modre tiskanine in podobnega materiala. Pred prvo svetovno vojno so se uveljavili k pražnji obleki ožji predpasniki na pas. Okrašeni so s čipkami in v pasu nabrani.


Zraven črnih ali rjavih nogavic so ženske nosile tudi bele, modre, sive ali zelene nogavice. Nekatere nogavice so bile z bunčicami. Pod kolenom so jih navadno zavezale z navadnim trakom.

Splošno delovno in pražnje letno in zimsko obuvalo je bilo iz usnja ali pa deloma iz usnja in črnega sukna ali žameta.


Veliko belo vezeno pokrivalo pečo, ki se zaveže zadaj, je zamenjala manjša, a še vedno belo vezena peča. Od starejših pokrival so se ohranile velike peče (125 x 125 cm) in tudi male peče, ki so belo vezene. Nekatere male rute – peče so tudi barvno vezene (rožice). Delovne bele peče – rute navadno niso bile vezene.


 

Prijava na e-Novice

Prijavite se na e-novice in prejemajte novosti društva.
Nahajate se: Home Predstavitev Folklorni kostumi